Marjan Cugmas
ANALIZA SOAVTORSKIH OMREŽIJ SLOVENSKIH RAZISKOVALCEV IN PRIMERJAVA MED VEDAMI (2000 - 2010)
Iz SICRISa in COBISSa smo pridobili podatke o vseh bibliografskih enotah. Ob osredotočenju na preučevanje znanstvenih del smo iz baze izluščili samo enote, ki jih ARRS definira kot znanstvene in iz tega ustvarili dvovrstno omrežje avtorjev in njihovih del (tj. bibliografskih enot). Lastnost avtorjev je znanstvena veda, kateri pripadajo.
Bibliometriki in ostali znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem delovanja znanosti, so dokazali, da med različnimi vedami obstajajo različni habitusi objav (Mali 1996) in da se med sabo razlikujejo celo discipline znotraj iste vede, hkrati pa so si nekatere discipline različnih ved med sabo zelo podobne (Cugmas 2013). Drugo pomembno odkritje, ki je vsaj posredno povezano s prvim, pa so trendi sodelovanj med avtorji različnih disciplin. Tako znanstveniki iz področja biotehnologije in fizike pogosteje sodelujejo v velikih skupinah, kakor znanstveniki s področja matematike in sociologije (Kronegger et al 2011). Poleg tipov objav, ki so značilne za posamezne discipline je slednje povezano tudi z naravo njihovega dela (najbrž slednje vpliva na tipe objav in hkrati na sodelovanje). Tako se zdi, da se termin Big Science, ki ga je po drugi svetovni vojni vpeljal Derek de Solla Price in označuje tektonske spremembe v načinu delovanja znanosti (Mali 2002), še posebej nanaša na discipline, katerih predmet preučevanja je narava in ki bi jih lahko označili tudi kot laboratorijske discipline. Delo znanstvenikov na teh področjih je v mnogih primerih vezano na drage in velike laboratorijske naprave (Mali 2002), kar naj bi vplivalo tudi na strukturo sodelovanja (Kronegger 2011). Hkrati so znani mnogi primeri hiper-avtorstva, ki je vezano na te iste znanstvene discipline. Glede na to, da se večina bibliometrikov ukvarja s preučevanjem znanstvenega sodelovanja in znanstvene produktivnosti na ravni disciplin, bomo na ravni ved predstavili osnovne značilnosti omrežij po vedah in v nadaljevanju pogledali, med katerimi vedami najdemo največ skupnih objav (torej znanstveniki med katerimi vedami najbolj sodelujejo).
Ker se dinamika sodelovanj med različnimi disciplinami skozi čas spreminja (Kronegger et al 2011), prav tako pogostost posameznih tipov blibliografskih enot (Cugmas 2013), smo se odločili za analizo deset letnega obdobja med 2000 in 2010.
Literatura
Cugmas, Marjan. 2013. Razvrščanje znanstvenih disciplin glede na tipe znanstvenih objav: diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Kronegger, Luka. 2011. Dinamika omrežij soavtorstev slovenskih raziskovalcev: doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
— in Anuška Ferligoj, Doreian, Patrick. 2011. On the dynamics od national scientific systems. Quality & Quantity 45(5): 989-1015.
Mali, Franc. 1996. Bibliometrična analiza raziskovalnih rezultatov znanstvenikov v Sloveniji. Teorija in praksa 33(6): 956-970.
—. 2002. Razvoj moderne znanosti: socialni mehanizmi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Zagorščak Maja - Gene expression microarrays as time series/events in pajek via Arabidopsis thaliana and Solanum tuberosum gene ontology
Ognjen Živič - Avanture med uporabniki na spletnem portalu.