Tomo:
Mogoce bi bilo dobro vzpostaviti stik z Lesjakom, Dragijem in morda še kom iz tistega obdobja.
Nekje se mi je pojavil naslov janez.lesjak@gmail.com, pa nisem preprican, ce je naslovnik pravi janez.
En kos ZUSEja imajo v tehniškem muzeju. Bi bilo dobro kontaktirat Oresta Jarha.
pa jože vrabec, ki je v omf pisal že leta 1962.
eden od problemov je, da poskušajo racunalnicarji postaviti zacetek racunalništva v Sloveniji k sebi, 10 let kasneje in naših argumentov ne želijo upoštevati. Zato se mi zdi prav, da jasno povemo, da smo matematiki zaceli z racunalništvom vsaj deset let pred elektrotehniki. Ko sem kot študent poganjal programe na racunalniku, so na elektrotehniki pri predmetu Programiranje pisali programe še na tablo, saj jih niso imeli kje preizkušat.
—
imaš dobre prosojnice. Mogoce bi se splacalo omeniti FCIPe, pa delavnico na Voglu. Na IFIPu je bil tudi Korfhage. Njega je Vilfan kasneje povabil v Ljubljano. Pri nas je imel intenzivni tecaj teorije grafov. V prvem delu je imel uvod v TG, v drugem pa je vsakic prikazal povzetek kakšnega clanka. Mislim, da je potem še vsaj enkrat prišel v Ljubljano (z družino). Mislim, da je predaval tudi na sredinem seminarju. Za Presek je napisal nekaj o igri Nim (Ramsejeva teorija), jaz pa sem prevedel notico v slovenšcino. Ko sem se prijavil na študij recunalništva na Penn State, je napisal zame zelo dobro priporocilno pismo. Na podlagi tega pisma so me sprejli, ceprav nisem imel opravljenega izpita TOEFL. (Test of English as a Foreign Language). Moral bi imeti opravljen še en izpit, pa jih je preprical moj clanek Izracunljivost in recljivosy, ki sem ga objavil v OMF. Ns IFIP so se matematiki temeljito pripravili. Tam je Bohte srecal nekatere numerike, ki so kasneje prišli na obisk v Ljubljano (mislim, da so bili to Wilkinson, Fox in Cox. Bi bilo potrebno pogledat v program IFIPa)
Vlado:
Nekaj vrstic o ozadju mojega sporocila.
Konec junija sem dobil obvestilo/povabilo, da naj bi na letošnji “Informaciski družbi” (konferenca na IJS) bila tudi sekcija “50 let racunalništva v Sloveniji”. Leto 1971 je sicer za racunalništvo pri nas precej pomembno - med drugim je bila tega leta v Ljubljani konferenca mednarodnega združenja IFIP; poleg tega se je tega leta zacelo z uvajanjem pouka racunalništva v srednje šole. Izkazalo se je, da naj bi bila glavna tematika sekcije slednje - naslov je bil slabo izbran. Racunalništvo pri nas je starejše.
Naslednje leto bo 60 letnica zacetka delovanja racunalnika ZUSE, ob katerem je zrasla prva generacija racunalnikarjev pri nas (7. prosojnica v http://vladowiki.fmf.uni-lj.si/lib/exe/fetch.php?media=spomin:pub:ifip.pdf ). Menim, da bi morali matematiki skrbeti za ohranjanje svojega mesta na podrocju racunalništva. Zato je pomembno, da se ne pozabi na naš prispevek pri razvoju racunalništva pri nas.
Jernej:
bil sem na dopustu, tako da se šele sedaj vkljucujem v pogovor o zacetku racunalništva pri nas. Vsekakor se je zacelo najkasneje z Z-23, ce ne štejemo tako imenovanih zunanjih programerjev, ki so naprave programirali od zunaj, s pretikanjem povezav. Ne razumem, zakaj bi kdo letnico, ki ima svoje fizicno potrdilo v muzeju v Bistri, želel postavljati deset let kasneje. Kaj predlagata, da se pod kapo IMFM stori? Prilagam nekaj besed o Z-23 in racunskem centru IMFM iz brošure, ki jo IMFM izdal ob 50 letnici obstoja.
Lep pozdrav,
Jernej
Omeniti velja še znatni posojili, ki jih je najel inštitut za opremo na Oddelku za fiziko in za nakup racunalnika Zuse Z-23. Racunski center IMFM je deset let deloval v okviru Oddelka za matematiko. Ustanovljen je bil leta 1962 z namenom, da bi uvajal in širil uporabo sodobnega racunalnika pri reševanju problemov iz prakse. Naš center je bil prvi racunski center odprtega tipa v državi. V njem so se izobraževali mladi matematiki in podiplomski študentje tehniških strok. Poudarek je bil na programiranju in uporabi numericnih metod. Sodelavci so pomagali reševati prakticne probleme iz ekonomije, statistike in z drugih podrocij kot so metalne konstrukcije, turbine, telefonske centrale, agronomija, arhitektura, geodezija, analiza cestnih, vodovodnih, toplovodnih in plinskih omrežij ter kanalizacije. Ko so uporabniki zaceli nabavljati lastne racunalnike in ustanavljati lastne racunske centre, je bil naš center leta 1971 ukinjen. Nedvomno pa je v svojem desetletju delovanja opravil pionirsko vlogo in postavil temelje nove stroke racunalništva.
Divjak:
Subject: RE: 50-letnica racunalnistva v Slo Dragi vsi, Hmm, jaz bi morda lahko kaj vec povedal o nastajanju odsekov na IJS. Seveda je v casu, ko sem jaz nastopil svoje delo na IJS, bil nacelnik oddelka za elektroniko prof. Železnikar. Vendar menim, da danes težko pricakujemo kakšen prispevek z njegove strani. Za njim (in po njegovem predlogu) pa sem postal nacelnik Oddelka za elektroniko jaz. Kasneje so oddelke ukinili in so ostali le še odseki. Vendar sem ob 50 letnici IJS dobil zanimivo zadolžitev, da napišem kaj o razvoju elektronike na IJS. In sem raziskoval vse možne dokumente ter pripravil zapis, ki je bil objavljen v knjigi, posveceni takratnemu castitljivemu jubileju. Zanimivo je, da je do elektronike na IJS dejansko prišlo kot od ene od “servisnih” storitev nekdanjega nuklearnega programa SFRJ. Pomembno vlogo pa je v zacetku igral prof. Bremšak (imam bled spomin a zdi se mi, da je bil tudi prvi nacelnik oddelka). Vemo, da je bil prof. Bremšak avtor prvega analognega racunalnika, o katerih se današnji generaciji racunalnikarjev verjetno niti ne sanja, kaj šele, da bi jih znali “programirati”.Te svoje zapise lahko poišcem in, združeno z zapisi naslednikov (torej vodij nekaterih odsekov) lahko pridemo do zanimivega dokumenta.Lp, SašaSasa Divjak Ph.D., professor emeritusUniversity of LjubljanaFaculty of Computer and Information Sc.Vecna pot 113, 1000 Ljubljana, Slovenia
Meži:
Še nekaj predlogov: Peter Tancig, Lajovic, Špegel, Murn, Korenini, Kalin … Ima kdo kontakt z njimi oz. ve - prosim sporocite meni ali Saši Divjaku.
Vlado:
Sama pobuda se mi zdi zelo dobra. Še bolje bi bilo, ce bi nekaj podobnega storili že pred desetletjem. Imam pa nekaj pripomb.
Naslov “50-letnica racunalništva v Slo” se mi zdi vprašljiv. Res je, letos je 50 letnica konference IFIP, a racunalništvo pri nas se ni pricelo z njo. Da smo jo dobili, je moralo racunalništvo pri nas že prej pognati korenine. Npr. že nekaj let smo imeli konferenco FCIP, kasneje Informatica (od 1972 - takrat je bila 7. konferenca). Sam bi zacetek racunalništva pri nas postavil na 15. november 1962, ko je na IMFM zacel z delom racunalnik ZUSE. Torej bi naslednje leto imeli 60-letnico.
Ob 25. obletnici konference IFIP sem na IS obujal osebne spomine http://vladowiki.fmf.uni-lj.si/lib/exe/fetch.php?media=spomin:pub:ifip.pdf po predstavitvi sem prejel vec pripomb. Izidor Hafner mi je posredoval vec podrobnosti o zacetku uvajanja racunalništva v šole. Izvedel sem tudi nekaj novih dejstev o zacetku študija racunalništva na FE. Pozabil sem omeniti pomen podjetja Intertrade. Presenetilo me je tudi, da na spletu ni skoraj nobenega podatka o RCU (Racunalniški Center Univerze).
Na Fri so pred leti izdali pregled razvoja https://issuu.com/ulfri/docs/zbornik_fri20_web_100 . Prav tako lani na matematiki https://www.fmf.uni-lj.si/sl/zalozba/katalog/9/sto-let-matematike-in-fizike-na-univerzi-v-ljubljani/ .
Tu je še nekaj oseb/virov, ki bi jih veljalo upoštevati: Janez Štalec - Štabi https://web.math.pmf.unizg.hr/~stabi/ in drugi sodelavci racunskega centra IMFM (Bohte, Kozak, Kovacic, Breška, …) Janez Stare - medicinska informatika https://sdmi.si/files/strokovna_srecanja/monografije/MONOGRAFIJA%20SDMI%20m.pdf https://sdmi.si/files/strokovna_srecanja/30%20let%20kongres/MONOGRAFIJA%202del.pdf Maribor - fortran sem se ucil iz ucbenika, ki ga je napisal prof. Milan Kac Intertrade, šola v Radovljici Iskra Delta, Iskra telekomunikacije O zacetkih na IJS bi najbrž znali veliko povedati Marjan Špegel, Boštjan Vilfan in Andrej Jerman-Blažic Zavod/Urad za statistiko !? lp, Vlado
Borka:
Popolnoma se strinjam s tvojimi pripombami. Nekaj podobnega sem pisala tudi jaz Saši Divjaku in opozorila, le da je koncept ne dodelan in morda zgrešen . Za boljše razumevanje situacije nekaj pojasnil kako je prišlo do te akcije:
Programski odbor, ki ga vodi Matjaž Gams in je za njega pripravil vsebine konference IS, je vseboval temo : 50 let interneta. Opozorila sem ga, da pred 50 leti Interneta ni bilo. Zatem je to spremenil v 50 let poucevanja racunalništva v srednjih šolah (ki pa tudi po mojem tudi ni res, ker ucni predmet informatika ali racunalništvo se redno uvaja šele z nedavnim sklepom vlade. Dejstvo je, da to ucijo, ampak ne v vseh srednjih šolah, enako velja za osnovne šole, 50 let pa po mojem ni številka, ki drži. No, potem se je pojavil Saša Divjak in se je tema spremenila v 50 let racunalništva v Sloveniji in so zaceli govoriti o priznanju pionirjem ter naštevanjem oseb, ki so na sceni racunalništva (tudi zaradi mladosti) prišli pozneje in ne v sedemdesetih letih.
Ker poznam kako se organizira ta konferenca (njene referate tudi Scopus noce indeksirati zaradi prevec avto-citiranja), ki vsako leto spremeni fokus, v nadaljnjo debato se nisem spustila, le pisala in opozorila s pismom Divjaka, da izbiranje “pionirjev” (v izogib zameram) in nagrajevanje opustijo ter naj se osredotocijo na okroglo mizo in “spominih” tistih strokovnjakov, ki so pripravljeni pripraviti referate.
No, idejo sem tudi jaz pohvalila, da je dobra. Zahteva pa, bolj zgodovinski-znanstveni pristop pri organizaciji in konceptu - kaj je fokus: poucevanje? na katerih ravni? razvoj stroke? ali kaj drugega (kar verjamem, da za to ni casa).
Izi:
Pobuda se je na zacetku nanašala na 50-letnico zacetka uvajanja racunalništva v srednje šole (imamo seznam clanov komisije, a jih vec kot pol ni vec med nami), 45. tekmovanje iz racunalništva in 40 let od vpisa v programe izobraževanja za poklica racunalniški in programerski tehnik. Nekaj podobnega smo imeli pred 5 leti na IJS ob 45. obletnici. Ne vem, kako se je zadeva razširina na bolj splošno zadevo. O prvi zadevi so Bratko, Rajkovic in Roblek veckrat pisali, tudi o predmetu informatika v srednji šoli je vec zapisov, ne poznam pa dogajanja v zvezi z srednjimi racunalniškimi šolami. Leta 1981 naj bi bile 4. Kdo so bili clani komisije, ki je pripravila ucne nacrte? Ali obstajajo ucni nacrt? Kaj se je zgodilo z racunalniškimi srednjimi šolami leta 1991? Danes se izobražuje za poklic racunalniški tehnik. Koliko je teh oddelkov. Imamo tudi 3-letno izobraževanje za poklic racunalnicar. Vsebino bi lahko dopolnili s podatki o zacetku izobraževanja racunalništva na univerzah in stanju racunalništva na osnovnih šolah. Z Veselkom Guštinom sva domenjena, da bi na FRI imeli septembra razstavo. Potrebovali bi nekaj dokumentov (komisijo za ucne nacrte iz l. 1981), kakšno zakljucno spricevalo iz l. 1985 za poklic programerski tehnik in racunalniški tehnik, brez imena a z žigom šole, …
Lep pozdrav Izidor Hafner
V neki zacetni fazi sem sodeloval tudi jaz (ob Vrantu) a zal nima nicesar vec. Morda je kaj v arhivu Viranta na FRI? Spomnem se, da so iz ene sole celomorali napisati program v fortranu, ki smog a izvedli na enem racunalniku - kje, se ne spominjam. Morda na FMF.
LP V. Gustin.
Tudi naslov “50-letnica poucevanja racunalništva v Sloveniji” ni tocen. Na nekaterih fakultetah so se predavali racunalniški predmeti že pred letom 1971. V naslov bi bilo potrebno dodati še srednje šole - 50 let pouka racunalništva v slovenskih srednjih šolah ? Ob 30-letnici smo pripravili pregled https://www.drustvo-informatika.si/fileadmin/dsi2001/sekcija_e/krapez_rajkovic_batagelj_wechtersbach.doc
Ce bo težišce na izobraževanju, bi bilo dobro povabiti še Tomaža Skulja, Rada Wechstersbacha, Iva Gerlica in Matijo Lokarja.
lp, Vlado
Vse seveda drži, Ce bomo potrebovali za operativno delo okrajšavo, bi uporabljal PRSS50 (Pouk racunalništva v srednjih šolah, 50 letnica)
Ožji fokus obletnice je smiseln, saj se sicer odpre »Pandorina skrinjica«.
Tudi sam ne bi govoril o zgodovini elektronike na IJS (ki je sicer zanimiva) in bi se raje posvetil uvajanju poucevanja racunalništva na takratni Fakulteti za elektrotehniko, kar je sicer scasoma preraslo na današnji FRI in še kaj.
Tudi sam sem se sicer prvic srecal z racunalnikom Zuse leta 1967, a bolj zanimiva je zgodovina na FE. Spomnimo se, da v tistih casih študenti niso imeli na voljo niti kalkulatorjev. Bil sem asistentek pri prof. Hodžarju, ko je leta 1970 uvedel predmet »Numericne metode« Imel sem 35 študentov (elektrotehnike) in en sam elektricni mlincek Facit. Kako so vaje izgledale, si lahko samo mislite. Nato, ko smo na FE dobili IBM 1130, je uvedel predmet Programiranje. Da, Matematiki so imeli tak racunalnik že prej, naš pa je bil zato z dvakrat vecjim pomnilnikom!! (»njihov« je imel 8kB, naš pa kar strašnih 16kB : )
In kot asistentek sem prisostvovaltudi pri ustvarjanju prvega zametka študijskega programa Racunalništvo (Informatika se mu je pridružila leto kasneje) na naši fakulteti. Še veliko zgodbic vem, in stvar bi zapeljal v bolj zabaven in ne prevec znanstven prispevek. Ce ga bo PO PRSS50 zavrnil, ne bom nic užaljen. Ga bom pa kje drugje uporabil J . Stvar sicer ni isto, pa vendar približno sovpada s 50. obletnico pouka racunalništva na srednjih šolah.
Lp, Saša
Brodnik
Moja dva centa.
Pripenjam nekaj, kar sva z Vladotom spisala pred leti.
Kar zadeva natancne obletnice pa je tako, da je dejstvo,:
Leta 1971 je bil IFIP in 13.4.1971 je bil na Zavodo za šolstvo prvi sestanek Iniciativnega odbora za za pripravo projekta za postopno uvajanje pouka racunalništva v srednje šole. Sklical ga je Boris Lipužic. Prisotni so bili Milan Adamic in Branko Roblek z Zavoda, Vlado Rajkovic, Cveto Trampuž in Mira Volk z IJS, Jernej Virant s FE, Janez Lesjak z RRC, Egon Zakrajšek z IMFM in Milan Kac z Višje tehnicne šole v Mariboru. MMG, zapisnikar je bil Vlado. Že 12. julija istega leta so dobile I. gimnazija Ljubljana (Bežigrad), II. gimnazija LJubljana (Šubiceva), Elektrotehniška srednja šola Ljubljana (Vegova), Gimnazija Brežice, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Milana Zidanška in Tehniška srednja šola Maribor dopis, da so izbrane za poskusno uvajanje racunalništva. Gradivo o tem mi je posredoval ali Izidor ali Vlado in verjetni imata še kaj vec. Lep dan in LPA
Dragi vsi,
Prav lepo je slišati/brati kaj od vas… Še lepše bi bilo iti na kako pivo, ko bomo spisali kaj o 50 letih (in preden bomo spet zaklenjeni doma).
Kot je napisal Meži se ne kvalificiram za pisanje o letu 1971, kvecjemu kaj o malo kasnejšem obdobju in o tekmovanjih, pa morda o nastajanju slovenskega omrežja (pred internetom). Tokrat se pocutim kar v redu, ker sem skoraj najmlajši na seznamu.
Andyjev vir o zacetku 1971 imam tudi jaz. In se tudi osebno spomnim pouka racunalništva leta 1971 na Gimnaziji Bežigrad, jaz sem se (leto kasneje) prilepil Brucovi skupini 1972 in potem me je poleti 1973 pripeljal na IJS, kjer sem se potem precej let ucil od skoraj vsakega od vas. Vlado Rajkovic me je potem vkljucil v projekt Racunalništvo v usmerjenem izobraževanju cca. 1976 ali 77, na gimnaziji sem ucil po eno skupino najbrž od 1976 do 1981.
Približno 1979 ali 80 smo v okviru omenjenega projekta šolali eno skupino kakih 10-15 uciteljev racunalnštva (ne spomnim se tocno kdo vse je predaval, vem pa da je Vlado Batagelj predaval programiranje, jaz pa sem imel vaje z ucitelji). 1977 (torej šolsko leto 1976/77) smo organizirali prvo tekmovanje (v clanku, ki ga je pred dnevi poslal Vlado Rajkovic je napacno navedena letnica 1980 kot zacetek tekmovanj - verjetno je to leto, ko se je ZOTKS vkljucila v tekmovanja). Pred nekaj leti me je Andy povabil, da naredim pregled tekmovanj na 40. letnici tekmovanj - prilagam (imam pa še nekaj materialov o tekmovanjih).
Sicer pa je ideja o zapisovanju spominov zelo dobra. Zdaj smo vsi nekako v obdobju, ko se bolje spominjamo dogodkov izpred 50 let kot pa dogodkov en dan ali 10 minut nazaj. Seveda so ti spomini (kot vsi) subjektivno pobarvani in verjetno bi bilo kako resnejšo zgodbo mogoce narediti samo s sintezo precej takih spominov. Zato bi bilo mogoce smiselno, da bi nekdo postavil mali blog sistem, kamor bi lahko zlagali neobrušene anekdote ali spomine (recimo starejše od 30 let), morda tudi kake materiale, ki se nanašajo na to obdobje. Potem bi se morda že kdo našel, ki bi jih uredil in sintetiziral. Mislim, da je Vlado Batagelj že pognal tako iniciativo pred letom ali dvema na sredinem seminarju, pa nismo bili posebno produktivni (lahko recem vsaj zame), ampak se mi vseeno zdi vredno poskusa.
LP, Robert
Med prejemnike tega pisma sem dodal Izidorja Hafnerja, Franceta Dacarja in Jerneja Kozaka.
Samo na kratko, da se ne pozabi:
Racunalnik sem prvic videl leta 1964, ko sem kot dijak prvega letnika gimanzije poslušal predavanja prof. Nika Prijatelja v
okviru DMFA o množicah. Na koncu serije predavanj nam je mimogrede omenil, da bodo kmalu tekmovanja iz matematike in
nas povabil, da naj se jih udeležimo. Res sem šel tekmovat. Takrat je bil tudi direktor IMFM in nas je retoricno “povabil”, da ga
obišcemo na Lepem potu. Bil sem tako predrzen, da sem se nekeg dne namalal na vratih njegovega kabineta.
Bil je v vidni zadregi. Z menoj se je spustil v kletne prostore, kjer me je prepustil dolginu in se hitro vrnil delat v svoj kabinet.
Ta dolgin, ki se je vešce sklanjal pod podboji vrat, vsakic, ko je šel iz enega v drugi kletni prostor, je bil seveda Egon Zakrajšek.
V spominu imam, da sem tam videl tudi Janeza Lesjaka. Mimogrede, Janeza sem srecal vceraj ob nakupu zelenjave na Tržaški,
ob Corner Pubu. Egon mi je pokazal luknjan trek in mirujoci racunalnik, Zuse je takrat ravno stal, ker se je prekurilo neko vezje.
Spominjam se bakelitnih plošcic s tranzistirji, tiskanim vezjem in žicami. Egon mi je uprizoril kratek tecaj racunalništva in me je
na hitro popeljal od strojne kode, asemblerja prek Formelüberzetzerja do algola 60. Kompajler za algol je seveda delal le s težavo
zaradi majhnegs spomina. Kmalu po tem sem slišal govorice o algolu 68, ki naj bi rešil vse težave.
Leta 1968 je A-P. Železnikar dobil Kidricevo nagrado za svoj clanek Overlapping algorithms, Takrat sem bil bruc na študiju matematike,
moj oce pa je še delal na IJS. Nekoc me je vzel s seboj v službo in me predstavil Železnikarju, ki je takrat domoval v kletnih prostorih.
Železnikar mi je dal reprint svojega canka ter nekaj svojih objav v inštitutskih porocilih.
Šolsko leto 1969/70 sem preživel v Nancyu,Francija, kjer sem poslušal predmete na matematiki in na racunalnoštvo. Na racunalništvu je
predaval Claude Pair formalno teorijo jezikov in avtomatov. Dal pa mi je tudi svoja skripta iz teorije grafov in me obcasno iz grafov tudi
inštruiral. Tam sem se spoznal s Kleenovem izreku o regularnih jezikih in koncnih avotmatih. Ker nisem s posploševanjem Železnikarjevih
prekrivnih algoritmih prišel nikamor, sem se lotil posploševanja regularnih jezikov na zvezne. Ko sem za Veliko noc leta 1970 prišel za krtek cas
v Ljubljano, sem s svojimi zamislimi seznanil Batagelja in Dacarja. Nastal je prispevek za FCIP 70.
Ke sem bil leta 1971 tehnicni sekretar na IFIPu, sem reprint našega clanka dal Donaldu Knuthu, s katerim sem se dogovoril za sestsnek na
Gospodarskem razstavišcu, ko sem ga vecer prej spoznal na sprejemu v mestni hiši. Knuth je kratko oceno našega clanka napisal za
lokalni bilten v Stanfordu. Do mene je prišla prek Ivana Bratka, s katerim se je Knuth dopisoval. Takrat je izšla Knuthova knjiga The Art of Computer
Programming. Iz nje mi je Zakrajšek dal seminarsko nalogo iz Racunalniškega praktikuma. Napisati sem moral program (v Fortranu za IBM 11-30),
ki je prebral pravokotno 0-1 matriko, ki je predstavljala polja križanke. Natisniti (z vrsticnim tiskalnikom) pa sem moral križanko, s polji, ki so bila
obrobljena z zvezdicami, polja pa morala biti tudi pravilno oštevilcena za vnos gesel. Tudi diplomsko delo sem napisal pod Zakrajškovim vodstvom.
Tema je bila iz generatorjev nakljucnih števil. Obravnaval pa sem jih po Knuthovi knjigi. Sprogramiral sem vecino statisticnih testov, ki jih
je takrat priporocal Knuth. Tudi o generatorjih nakljucnih števil sem takrat govoril s Knuthom.
Takoj po diplomi sem se za nekaj mesecev zaposlil v racunskem centru IMFM, ki je imel takrat celo nadstropje na Jadranski 19. Potem pa so ga
kar ukinili, saj z novim Republiškim racunskim centrom na Jadranski 21 in novim (super)racunalnikom ne bo vec potrebe zanj.
Spominjam se, ja Niko Prijatelj, kot direktor IMFM vložil (neuspešno) tožbo za motenje poesti, ko so zaceli na zemlji IMFM graditi poslopje na Jadranski 21. Delni uspeh pa je bil, da je matematika dobila nekaj prostorov tudi v novi stavbi.
Med študijem tehniške matematike sem poslušal Viranta in Gyergyeka. Spoznal sem tudi Bremšaka, ki se je ukvarjal s hibridnimi: digitalno-analognimi racunalniki. Še kot študent sem pomagal pri matematicnih formulacijah idej (skupaj z Vladom Batageljem) pri disertacijah Silvina Leskovarja, Koreninija, Murna in Kolbezna Naše delo sem predstavil na konferenci v Bolgariji in v Parizu. Za delo na diagnostiki konbinatorih vezij smo dobili celo nagrado
Kidricevega sklada.
Med papriji hranim tudi seminar o semantiki, ki ga je organiziral Železnikar na Voglu. Na njem sem spoznal Orešnika, Borko, Jermana, itd. O tem je
gotovo Vlado že pisal.
Gotovo ste govorili tudi o modri knjigi. Ce se ne motim, me je Egon zadolžil, da jo pomagam urediti, pa se ne spomnim, ali sem kaj prispeval zanjo.
Vem le, da se je dolgo valjal pri meni nevezan izvod. Potem pa je nekam zginil, tako kot zborniki od FCIPa in IFIPa.
Mimogrede, za FCIP sem z Andrejem Kmetom napisal clanek o “socasnih gramatikah”. Kasneje sem zvedel, da sem tem recem pravi Lindenmayerevi sistemi. Idejo zanje sem dobil od arhitekta Eda Ravnikarja ml, s katerim sem se spoznal prek Andreja Kmeta in za katerega sem napisal
v cetrtem letniku program “super”. Ker v Ljubljni nismo imrli ploterja, smo hodili poganjat program in risat rezultate na IBT v Trbovlje.
Med študijem sva z Vladom Batageljem sodelovala na raziskovlanem projektu o statisticnih lastnostih znakov v slovenskih besedilih. Delal pa sem tudi
ststisticne analize besedil, ki jih je v racunalnik vnašal moj gimnzijski sošolec Denis Poniž in jih tudi objavil v knjižni obliki.
O formalnih jezikih sem še kot študent pisal v Problemih in v Novi proizvodnji.
No, morda še nekaj ia kasnejših casov. Po povratku iz ZDA, kjer sem magistiral iz racunalništva na Penn State, sem domov prinesel kar nekaj
takrat sodobnega znanja in ga pomagal vgraditi v program uporabne matematike (algoritmi, podatkovne strukture). Na racunalništvi sem nekaj
casa predaval baze podatkov. En leto sem celo na podpilomskem študiju predaval umetno inteligenco, ko je bil Bratko na študjskem dopustu na
Japonskem.
V zacetku osemdesetih let sem poagal pri uvajanju racunalništva na univerzi v Vidmu. Tam sem honorarno predaval tri leta. Za tem me je
v Vidmo nadomestil Sašo Divjak, ker sem šel na sobotno leto v Kalifornijo. Iz poucevanja v Vidmu mi je ostal najbolj v spominu dogodek, ko je
prišla k meni študentka Sandra Sattolo po predavanju, v katerem sem pokazal, kako se praivlno generira naklucne permutcije (Knuthov ali Fisher-Yatesov algoritem). Pokazala mi je algoritem, ki nakljucno generira ciklicne permutacije. Sprva ji nisem hotel vejreti. Porabil sem
kar nekaj casa, da sem se preprical o pravilnosti nejenega algoritme. Pri meni je napisala tezo. Rezultat pa sem ji pomagal objaviti v
Information Processing Letters. Njen algoritem pa še vedno buri duhove. Tule lahko preberete nekaj o njem:
Najbolj preseneljivo je, da niti Knuth niti Fisher, niti Yates nisto vedeli, kako blizu tega algoritma so bili, Sandra pa po tem clanku ni objavila nicesar vec
Lp
Tomo
No, vidim, da že kar nastajajo prispevki J Tomov zapis mi je (tudi po lahkotnem stilu, predvsem pa vsebinsko) všec in tudi lepo kaže, da so bili »matematiki« pred »elektrotehniki«. Jaz sem seveda »elektro« in se prav dobro spomnim, da smo se po povabilu prof. Skubica (matematika) leta 1967 udeležili tecaja o algolu (ce se ne motim, nam je predaval takrat šele asistent prof. Gabrijel Tomšic (morda se motim)). In takrat smo prvic videli in programirali za Zuse. In, kolikor se spomnim, smo delali izpit in ocene vpisali v indeks (ceprav nam tega ni bilo treba). Tomovo leto 1964 je pac pred »našim« letom 1976 J.
Lp Saša
Lepo je brati spomine Tomaža. Hvala Tomaž. Le dodala bi en drobižek, v zvezi z IFIP-om 1971 in D.Knuthom, ki mi je ostal v spominu. Takrat je knjiga the Art of Computer Programming že bila znana (in objavljena) in je Knuth debelo gledal v takratne samopostrežne trgovine po Ljuljani, ki so reklamirali prašek za pranje MIXAL, ker je njegov strojni jezik imel enako ime MIXAL. Vsi clani oddelka za Digitalno tehniko /vecinoma mladi), ki ga je vodil Železnikar (tudi moj mentor, predaval nam je o Turingovem stroju in balonskih avtomatih) smo delali kot tehnicni sekretarji IFIP konference v dvoranah (kino) razpršenih po Ljubljani in se na dogodkih na Bledu in v Ljubljani (magistrat, Hiša poslancev) srecavali z zvezdami in pionirji na podrocju racunalništva iz celega sveta (še hranim izvod Dela iz l.1971 s sliko, ki kaže moj pogovor s profesorjem iz Grenobla).
Zatem so sledila dolga leta konferenc Informatika na Bledu, ki je potekala spet v organizaciji oddelka za Digitalno tehniko (Železnikarja in Andreja).
Lep pozdrav vsem,
Borka
p.s. med študijem na tretji stopnji nas je prof.Hodžar ucil Fortran in reševanje diferencialnih enacb.
Marjan Spegel Marjan.Spegel@ijs.si Tue 29-Jun-21 11:25 AM Dragi vsi nekdanji sodelavci, Dobra zamisel, le da bi ji sam pri teh letih dal vsaj leto dni casa za uresnicitev! Sicer bi moral te dni že uživati z obicajno pevsko drušcino na Korculi, a me je manjša nezgoda s kolesom obdržala v Ljubljani in v nadaljevanju bi morda poskusil tudi sam kaj napisati. V tej vrocini pa sem tudi sam postal precej pocasen in gora kartonov na mojih terasah s papirji iz casov E4 še vedno caka na ogled/pregled. Hvaležni pozdrav vsem, Marjan Tel 031 396 131
Po zadnjih mailih se mi še bolj zdi, da bi bilo res smiselno napraviti en mali blog sistemcek z zaprtim clanstvom za pisanje in verjetno (scasoma) javnim dostopom za branje, kjer bi lahko zbirali take drobce: ocitno se nam ljubi pisati tovrstne kratke tekste, morda bo ob kakem tekstu še kak komentar, pojasnilo, spomini iz drugega zornega kota, … in morda se kdo loti urejanja. Za zacetek bi kakšen operativni mladec lahko tehniko zelo hitro naredil…
Jaz obljubim, da bom prebral prav vse.
Z urejanjem kolektivnega spomina sem se srecal, ko mi je Vlado Batagelj za eno leto prepustil predavanja o zgodovini matematike in racunalništva. Ugotovil sem, da nimamo veliko zbranega materiala, še veliko manj (skoraj nic) pa dobro urejenega. V letih po tistem sem videl, da nekaj zanimanja za to obdobje obstaja (navsezadnje vsake toliko tudi sam najdem poslušalce starih zgodbic - pri cemer nikoli ne vem, ali jim težim in se samo delajo vljudni).
Iz novejših casov (po zacetkih domacega/osebnega racunalništva) obstaja vec zapisov - to pripisujem temu, da se je tedaj število ljudi, ki se je ukvarjalo z racunalništvom, mocno povecalo in v tej množici se najde vec “cudakov”, ki so pripravljeni zapisovati zgodbe v duhu “še pomnite tovariši”. Verjetno bi se spodobilo, da to uravnotežimo in zapišemo, da se zgodovina racunalništva na slovenskem ni zacela z ZS Spectrum, pa tudi ne z Iskro Delto.
LP,
Batagelj, Vladimir Tue 29-Jun-21 2:23 PM Na Robertovo zamisel o skupnem “skladišcu” sem ustvaril na Githubu podrocje spomin/pouk https://github.com/spomin/pouk Kdor želi, se mi lahko pridruži.
Vladimir Batagelj
Iztok Lajovic iztok.lajovic@kres-ks.si Tue 29-Jun-21 3:07 PM Pozdravljeni.
Kot je razvidno iz odzivov na Matjaževo in Sašovo pobudo, nas je kar zelo veliko, ki so (smo) bili pred 50 leti že zelo aktivni, tudi na podrocju poucevanja racunalništva.
Jaz sam sem se udeležil tecaja, ki ga je od 1. do 19. julija 1968 organiziral Intertrade in nas seznanil z assemblerjem za IBM 360. Žal je bila ta hvalevredna pobuda nek osamelcek, saj zatem nismo imeli možnosti utrjevati dobljenega znanja na katerem od tedaj delujocih racunalnikov. Sam sem se oglasil pri g. Cebašku, direktorju Intertrada, in ga poizkušal prepricati, naj nam omogoci takšno prakso, ampak iz tega ni bilo nic. Kasneje sem se spoznal z racunalnikom IBM 1130 na osnovi raznih priložnostnih seminarjev, s fortranom pa me je seznanina Mira Volk na RRC-ju.
Na IJS sem prišel jeseni 1970 skupaj s kolegoma Vladom Rajkovicem in Ivanom Bratkom. Prostorska stiska je bila tedaj velika in dodelili so nam mansardno sobico na podstrešju. Ko je Vlado prišel z Zavoda za šolstvo z idejo o poucevanju racunalništva na srednjih šolah, smo bili seveda navdušeni.
Direktorica Gimnazije Bežigrad, ga. Sever, je jeseni 1971 nam trem dodelila vsakemu svoj razred za izbirni predmet 'Osnove racunalništva' (vsaj mislim, da se je imenoval tako). Ucni program je bil dan le kot okvir, doloceno je bilo število ur za posamezne teme. Ucbenikov seveda še ni bilo, zato smo se podrobno vsak torek dopoldne dogovarjali in pripravljali na popoldansko predavanje. Prva polovica vsebine predmeta je bila zgradba racunalnika, binarni številski sistemi in zunanje enote racunalnika, druga polovica pa algoritmi in fortran. Še danes imam pred ocmi zacetno navdušenje tako ucencev, še toliko bolj pa nas, ki smo se vsak torek podajali na prijetno nalogo predstavljanja za ucence popolnoma novega podrocja racunalnikov in racunalništva.
Po treh, štirih letih sem zacel s poucevanjem istega predmeta še na Šubicevi gimnaziji. Posebej sem bil ponosen na to, da sem se v zbornici družil s profesorji, ki so me nekaj let pred tem poucevali na Klasicni gimnaziji in sem tedaj imel do njih veliko spoštovanje. Tega sem sicer imel tudi zatem kot predavatelj, a sem se jim nekako približal.
Posebej pa sem ponosen na to, da so se nekateri med dijaki kasneje razvili v vrhunske racunalniške strokovnjake in sem z njimi intenzivno sodeloval pri velkih projektih - kot primer sodelovanja z njimi naj navedem samo iuspešno izpeljan projekt 'Skladišcno poslovanje' za Slovenijales leta 1986. Ekipa je štela 14 sodelavcev IJS, a dejansko je projekt izvedla le ekipa petih med njimi, ki so bili, razen ene izjeme, dijaki razredov na Bežigrajski in Šubicevi gimnaziji, ki smo jih ucili mi trije.
Lep pozdrav vsem,
Iztok Lajovic
__
Iztok Lajovic KRES Kreativni sistemi, d.o.o.
Špruha 7, SI-1236 Trzin
m: + 386 41 332367